Načelo X: kako se lotevamo problemov, ki se zdijo nemogoči
Avtor Yasin TANIŞ
Vsaka črka v imenu OMNIA-XSI ima svoj pomen. Najpogosteje se vračamo k črki X. X pomeni zavračanje meja: točko, kjer se sekata človeška inteligenca in tehnologija, in mesto, kjer je beseda »nemogoče« zavrnjena.
Tak stavek je lahko napisati na steno, težko pa ga je uresničiti. Zato želimo jasno zapisati, kaj natančno za nas pomeni in česa ne pomeni.
Moč ne pomeni vedeti vsega
Prvi del našega imena, OMNI, izraža absolutno moč: moč, da naredimo karkoli nam pride na misel. Dobesedno razumljeno lahko to zveni kot nadutost. Mi to beremo drugače. Absolutna moč ne pomeni, da že vse veš, temveč voljo, da misel spremeniš v dejanje in vztrajaš, ko prvi poskus ne uspe.
Ta razlika je v globoki tehnologiji zelo pomembna. Nevroznanost, elektronika in strojno učenje so polni problemov, na katere še nihče ne pozna odgovora, tudi mi ne. Podjetje, ki se pretvarja, da odgovor pozna, bo prej ali slej dobavilo nekaj, kar ne deluje. Podjetje, ki ima vsako neznanko za zid, pa ne bo nikoli dobavilo ničesar novega. Načelo X stoji med tema dvema neuspehoma.
Načelo v štirih korakih
Načelo smo zapisali v štirih kratkih stavkih:
Če nekaj danes ni mogoče, ugotovi, zakaj. Odkrij, kaj manjka. Razvij novo metodo. Poskusi znova.
Vsak korak je namenoma preprost. Disciplina je v tem, da ne izpustimo nobenega.
1. Ugotovi, zakaj
»Nemogoče« je le redko eno samo dejstvo. Večinoma je sklep, izpeljan iz niza predpostavk, te pa ostanejo nevidne, dokler jih nekdo ne zapiše eno za drugo. Prvi korak je, da stavek »tega se ne da narediti« spremenimo v stavek »tega se ne da narediti zaradi A, B in C«.
Vmesniki možgani-računalnik so dober primer s tega področja. Zgodnji sistemi za črkovanje, ki so temeljili na odzivu P300, so bili počasni: le nekaj znakov na minuto. Zlahka bi sklepali, da so možgani prepočasni za pisanje. Dejanski razlog je bil drugje: posamezen odziv P300 se izgubi v ozadju EEG, zato je moral sistem vsako osvetlitev večkrat ponoviti in odzive povprečiti, preden se je lahko odločil. Meja ni bila hitrost možganov, temveč razmerje med signalom in šumom posamezne meritve. Ko je razlog izrečen tako natančno, postane nekaj, na čemer je mogoče delati.
2. Odkrij, kaj manjka
Ko je razlog jasen, je naslednje vprašanje, kaj manjka, da bi ga lahko spremenili. Včasih je to meritev, ki je še nihče ni opravil, včasih komponenta, ki še ne obstaja, včasih podatki, včasih pa človek z drugačnim strokovnim ozadjem.
Pri tehničnem delu je manjkajoči del pogosto na meji med disciplinami. Ekipa za programsko opremo išče težavo v klasifikatorju, ta pa je v resnici v stiku elektrode. Ekipa za strojno opremo doda filter in z njim odstrani tudi del signala, ki ga programska oprema potrebuje. Vsak ima na svojem področju prav; vrzel je med področji. To je eden od razlogov, da umetno inteligenco in programsko opremo, nevrotehnologijo ter elektroniko in vgrajeno strojno opremo združujemo v enem podjetju, namesto da bi probleme predajali od ekipe do ekipe.
3. Razvij novo metodo
Če metoda ni uspela, le redko zadošča, da ji spremenimo parametre. Nova metoda običajno pomeni, da spremenimo vprašanje. Pri primeru P300 raziskovalci niso poskušali le z močnejšim filtriranjem. Na novo so zasnovali razporeditev dražljajev, vzorce osvetljevanja in statistične modele ter dodali jezikovne modele, ki napovedujejo verjetne črke. Tako je vsaka meritev nosila več uporabnih informacij. Odgovor je prišel, ko so pogledali celotno zanko, ne le ene same njene stopnje.
Za ta korak imamo praktično pravilo: preden začnemo graditi, zapišemo, kateri rezultat bo pokazal, da je nova metoda boljša, in kako ga bomo izmerili. Metoda, ki je ni mogoče preizkusiti, ni metoda, temveč upanje.
4. Poskusi znova
Nato je treba to tudi narediti. Večina poskusov prvič ne uspe, in to ni neuspeh načela, temveč načelo samo. Vsak poskus bodisi premakne rezultat naprej bodisi razkrije nov razlog, zakaj ne gre, kar nas z boljšim znanjem vrne na prvi korak. O tem, kaj ni uspelo in zakaj, vodimo pisno evidenco, saj je najdražja napaka v raziskovanju ponoviti napako, ki je bila že narejena.
Kaj načelo X ni
Zavračanje besede »nemogoče« je mogoče razumeti napačno, zato smo si postavili nekaj meja.
- Ni zanikanje fizike. Lobanja razprši električne signale in tega ne bo spremenil noben algoritem. Resnična fizikalna meja je omejitev, ki jo pri načrtovanju obidemo, ne ovira, o kateri bi se prepirali.
- Ni dajanje prevelikih obljub. »Še ni mogoče« je pošten odgovor in kadar drži, ga tudi povemo. Načelo določa, kako delamo na problemu, ne pa tega, kaj trdimo, preden je delo končano.
- Ni delo v osami. X stoji tam, kjer se človeška inteligenca sreča s tehnologijo. Veliko manjkajočih delov iz drugega koraka je znanje drugih ljudi.
- Ni hitrost zaradi hitrosti. Hitro ponoviti poskus je dobro. Ponoviti ga, ne da bi ugotovili, zakaj prejšnji ni uspel, pa je zgolj šum.
Zakaj smo na tem načelu zgradili podjetje
OMNIA-XSI ni vezan na en sam izdelek ali eno samo tehnologijo. To je zavestna odločitev, razlog zanjo pa je načelo X. Če se izkaže, da je pravi odgovor na problem vezje namesto modela ali boljši senzor namesto boljšega algoritma, želimo imeti svobodo, da ga uresničimo. OMNIA-XSI Labs pokriva raziskovalni in nevrotehnološki del tega dela, OMNIA-XSI Systems pa elektroniko in vgrajeno strojno opremo, zato lahko vprašanje kroži med njima, ne da bi zamenjalo roke.
Naš slogan »Onkraj inteligence. V srcu ustvarjanja.« pove isto misel v nekaj besedah. Razumeti, zakaj je nekaj težko, je inteligenca. To kljub temu zgraditi, skrbno in pošteno, je ustvarjanje.

